Del zakona o zdravstveni dejavnosti glede omejitve koncesij ni v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je odločalo o pobudi za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter več zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov.

Glede točke 1 četrtega odstavka 3.a člena, v skladu s katero mora biti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaposlen najmanj osem ur tedensko, je sodišče navedlo, da gre le za ureditev načina uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, in ne že za njeno omejevanje.

Po oceni ustavnega sodišča v obravnavani zadevi pogoju obvezne minimalne zaposlitve ni mogoče odreči razumnosti, ker je za delo, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi, razumno pričakovati, da bo kakovostneje in učinkoviteje opravljeno, če je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti vsaj v določenem obsegu zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Zato sodišče ni ugotovilo neskladja izpodbijane ureditve s pravico do svobodne gospodarske pobude.

O tretji alineji petega odstavka 3.a člena, po kateri mora imeti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti, in sicer z vodenjem ali sodelovanjem v zdravstvenem timu, so pobudniki presoje zatrjevali neskladje z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov, ker zakon ne opredeljuje izraza zdravstveni tim. Ustavno sodišče pa je presodilo, da je vsebino tega izraza mogoče ugotoviti v konkretnih primerih z ustaljenimi metodami razlage in njihovega očitka ni sprejelo.

Ureditev ni v neskladju s pravico do proste izbire zaposlitve

Ustavno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s pravico do proste izbire zaposlitve. Upoštevaje dosedanjo ustavnosodno presojo je sodišče sicer navedlo, da izpodbijana ureditev posega v navedeno ustavno pravico, vendar pa zasleduje ustavno dopusten cilj zagotavljanja kakovostnega in varnega zdravstvenega varstva vsem pacientom pod enakimi pogoji, saj višanje izobrazbenih ali delovnoizkustvenih pogojev lahko izboljšuje kakovost storitev.

Sodišče je tudi presodilo, da je izpodbijana ureditev primerna za dosego tega cilja, in nujna, saj se cilja ne da dosegati v tolikšni meri, kot se ga lahko, če ima odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti tudi določene upravljavske izkušnje. Izpodbijana ureditev je sorazmerna tudi v ožjem smislu, ker njene koristi z vidika zagotavljanja kakovostnega zdravstvenega varstva pretehtajo nad svobodo dela zdravnikov.

Zakon prepoveduje pravni promet s koncesijami

Glede omejitve koncesij, določenih v tretjem in petem odstavku 42. člena ter 8. točki prvega odstavka 44.j člena zakona, ustavno sodišče prav tako ni ugotovilo neskladja z ustavo.

Zakon prepoveduje pravni promet s koncesijami in določa, da so te vezane na izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegov pravni status in dejanskega lastnika v času izdaje koncesijske odločbe. Če se navedeno spremeni, se koncesija odvzame. Sodišče ni sprejelo očitkov pobudnikov, da je takšna ureditev v nasprotju z ustavo, ker prepoveduje statusna preoblikovanja koncesionarjev in neutemeljeno veže koncesije na dejanske lastnike.

Sodišče je navedlo, da iz ustave ne izhaja posebna zahteva, po kateri bi morali imeti koncesionarji pravico še naprej opravljati koncesijo ali jo prenašati, čeprav je prišlo do sprememb okoliščin, ki so del koncesijskega razmerja oziroma ki so upoštevne za to razmerje.

Ob tem je sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prve povedi prvega odstavka 3.č člena in druge povedi prvega odstavka 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, saj sta očitno neutemeljeni.

Zavrgli pa so pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega do petega odstavka 38. člena, 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 44.č člena ter druge alineje petega odstavka 44.f člena zakona, saj ni izkazan pravni interes pobudnikov.

O preostalem delu pobude bo sodišče odločalo posebej

O preostalem delu pobude, ki se nanaša na porabo presežka prihodkov nad odhodki koncesionarjev (tretja poved drugega odstavka 3. člena), bo ustavno sodišče odločalo posebej.

Sodišče je odločitev glede instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič. Tudi odločitev o omejitvi koncesij so sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Rajko Knez. Ostale točke izreka je ustavno sodišče sprejelo soglasno.

Ustavno sodišče je s prvo delno odločbo decembra že odločilo o delu pobude, ki se je nanašala na dodatno delo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, in na delo zdravstvenih delavcev, ki so samostojni podjetniki.

Ministrstvo delno odločbo ustavnega sodišča razume kot potrditev prizadevanj za zaščito pacientov

Na ministrstvu za zdravje drugo delno odločbo ustavnega sodišča, ki je potrdilo ustavnost ureditve instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in omejitve koncesij, razumejo kot potrditev dosedanjih prizadevanj za zaščito pacientov in stabilnost zdravstvenega sistema.

Kot so sporočili z ministrstva, zahteva po dveh letih izkušenj v zdravstvenem timu ni nejasna in ne posega nedopustno v svobodo dela, saj zasleduje legitimen cilj, in sicer kakovostno in varno zdravstveno varstvo. Pogoj o najmanj osmih urah tedenske zaposlitve odgovornega nosilca pa pomeni le določitev načina uresničevanja gospodarske pobude, ne pa njeno omejevanje.

"Sodišče je potrdilo tudi dopustnost prepovedi prenosa koncesij ter vezanosti koncesije na dejanskega lastnika. Koncesionarji se lahko statusno preoblikujejo, ne morejo pa zahtevati prenosa koncesije ob spremembi okoliščin," so zapisali. Ob tem je izraz dejanski lastnik po oceni sodišča dovolj jasno definiran v zakonu, so še navedli.

Ustavno sodišče je na pobudo združenja zasebnih zdravnikov in več zdravstvenih delavcev odločilo, da del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanaša na institut odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in omejitve koncesij, ni v neskladju z ustavo. Več drugih pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti so medtem zavrnili ali zavrgli.